Slepi potniki v vašem telesu

Zajedavci ali paraziti so živali ali rastline, ki stalno ali občasno živijo na račun drugega organizma (gostitelja). Paraziti so enocelične ali večcelične živali, ki živijo v/na drugem gostitelju in mu pogosto jemljejo hrano, izločajo strupene snovi ali encime ali pa ga mehanično poškodujejo. Paraziti so na gostitelja dobro prilagojeni - tudi na njihove obrambne mehanizme. Pogosto ustvarijo na svoji površini kot nekakšen plašč podoben tkivu gostitelja in s tem zakrijejo svoj obstoj. Prenašajo se z živali na človeka, obratno ali s človeka na človeka. Lahko imajo tudi več gostiteljev.

Preizkusite se še v kvizu o parazitih
Paraziti kviz

V grobem delimo parazite, ki okužijo živila in vodo na:

  • praživali: bičkarji, amebe, trosovci, migetalkarji;
  • valjaste in ploske črve: gliste, trakulje, metljaji.

BIČKARJI

Giardia (Lamblia) intestinalis je parazit, ki naseljuje tanko črevo (v obliki ciste) in dvanajstnik (vegetativna oblika). Povzroča drisko in druge prebavne težave. Pogosto jo najdemo pri otrocih, vendar lahko zboli vsak. Prenaša pa se s prstjo, vodo in živili, ki so bili v kontaktu z iztrebkom okuženega človeka ali živali.

Trichomonas vaginalis je parazit spolovil in se prenaša pri spolnem odnosu. Povzroča vnetje nožnice pri ženskah in akutno ali kronično vnetje sečnice pri moških. Podobno kot Giardia ima tudi ta trofozoitno obliko.

Leishmania spp. se prenaša z vbodom okužene peščene muhe in pri človeku povzroča visceralno (prizadetost jeter in vranice), kožno ali sluznično-kožno lišmaniazo.

Trypanosoma spp. pri človeku povzroča spalno bolezen in bolezen Chagas v srednji in južni Ameriki. Spalna bolezen se prenaša z vbodom muhe cece, na mestu vboda pa se pojavi tripanosomski čankar v prvi stopnji bolezni. V drugi stopnji bolezni ljudje ponoči bedijo in podnevi spijo, pojavi pa se tudi agresivnost. Bolezen Chagas se prenaša z vbodom roparske stenice, ki zbadajo ponoči in iztrebljajo parazite ob vbodni rani. S praskanjem si parazite zanesemo v kri. Bolezen se lahko prenaša tudi kongenitalno z matere na otroka ob porodu.

AMEBE

Entamoeba histolytica je bolezen tropskih krajev in povzroča amebno grižo. Človek se okuži s cistami preko zaužitja z blatom okužene vode ali hrane. Cista se v spodnjem delu tankega črevesa preobrazi in s peristaltiko črevesa preide v slepo in debelo črevo, s krvjo pa lahko tudi v druge organe. Naseli se v kriptah sluznice in živi s pomočjo nekaterih bakterij. V svoji okolici razkraja tkivo in prodira globlje.

TROSOVCI

Znotraj rodu Plasmodium spp. poznamo 5 vrst, ki povzročajo malarijo pri človeku. Parazit se prenaša s pikom komarja. Simptomi bolezni se kažejo kot mrzlica, dergetanje, bolečine v sklepih in krči. Pri težjih oblikah bolezni se lahko pojavi koma ali pa pozni zapleti, ki privedejo do poškodb osrednjega živčevja ali celo do odpovedi ledvic. Za zdravljenje se uporabljajo antimalariki in tudi nekateri antibiotiki. Če potujemo na endemsko območje malarije lahko jemljemo antimalarike kot preventivo.

Toxoplasma gondii je parazit, ki za svoj popolni razvoj potrebuje mačko. Ta se okuži preko zaužitja okuženega mesa glodalcev ali ptičev ali z neprekuhanim mesom, ki vsebuje tkivne ciste. Človek je vmesni gostitelj in se okuži z oocistami ali tkivnimi cistami v neprekuhanem mesu. Iz cist nastanejo bradioziti, ki vdrejo v črevesne epiteljiske celice (enterocite). Te propadejo in s pomočjo krvi in limfe se parazit raznese v razne organe po telesu. Ločimo dve vrsti toksoplazmoz: pridobljeno in prirojeno. Pridobljena navadno ne povzroča akutne bolezni, temveč le blago obliko, včasih tudi brez bolezenskih znakov. Prirojena okužba pa nastane s prenosom okužene nosečnice na njen plod, kar lahko povzroči poškodbe ploda (poškodbe na očeh in možganih, povečana jetra in vranica, pljučnica, zlatenica, slabokrvnost). V zgodnji fazi nosečnosti lahko pride tudi do splava, zato v Sloveniji vse nosečnice testirajo za protitelesa proti toksoplazmi. Če je bila nosečnica v preteklosti že okužena, ni v nevarnosti za novo okužbo. V primeru, da še ni bila v stiku s tem parazitom pa je bolje, da se v času nosečnosti izogiba stiku z mačkami, surovi hrani, vodi in zemlji, ki bi potencialno lahko bila okužena.

ČRVI

Jetrni metljaj (Fasciola hepatica) je zajedalec jeter. Ima dva priseska in je hermafrodit (ima ženske in moške spolne organe ter je sposoben samooploditve). Človek se okuži z naključnim zaužitjem jajčec na rastlini, čemur sledijo prebavne motnje in zlatenica. Okužbo prepoznamo po jajčecih v iztrebkih.

Trakulje

Trakulje so paraziti, ki živijo v prebavnem traktu vretenčarjev. Imajo zelo poenostavljeno telesno zgradbo in so izredno prilagojene na življenje v gostitelju. Tako kot metljaji so tudi one hermafroditi. Razmnožujejo se z jajčeci. Človek se največkrat okuži z zaužitjem okuženega mesa. Pred gostiteljevim obrambnim mehanizmom se zaščitijo z ugreznjeno ovojnico. Pogosto ima gostitelj v času okužbe povečan apetit, vendar običajno ne ve, da je okužen. V gostitelju lahko zrastejo tudi do več metrov (goveja trakulja do 12 m, svinjska trakulja do 4 m).

Gliste

Podančica (Enterobius vermicularis) je 1 cm dolga črevesna glista, ki je pogostejša pri otrocih. Okužba nastane z zaužitjem okužene hrane. Samica v nočnem času leže jajčeca v okolico anusa, kar povzroča srbečico in s praskanjem možnost prenosa okužbe na roke in ostale predmete. Jajčeca so lahko tudi na dlaki hišnih ljubljenčkov, ki pa se ne okužijo. Zdravi se z zdravilom proti zajedavcem, v času zdravljenja pa se v okolici izvaja poostrena higiena prostora in predmetov.

Podobno kot podančica tudi bičeglavec (Trichuris trichiura) in navadna človeška glista (Ascaris lumbricoides) živita v črevesju in ju prepoznamo po jajčecih v iztrebkih. Bičeglavec je glista dolga približno 3-5 cm, medtem ko je navadna človeška glista dolga 20-35 cm.

Bolj invazivna je lasnica (Trichinella spiralis), ki je dolga 4 mm in leže žive ličinke. Te so sposobne vdreti skozi črevesno steno in po krvnem obtoku pridejo v prečno-progaste mišice. V mišicah se spiralno zvijejo in obdajo z ovojnico.

ČLENONOŽCI

Klopi so zunanji ali ektoparaziti, ki sesajo kri. Na ta način prenašajo tudi različne patogene mikroorganizme (borelije, erlihije, virus klopnega meningoencefalitisa in druge). Posebne žleze z izvodilom ob ustih izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Poznamo ščitaste (Ixodidae) in usnjate (Argasidae) klope. Ločimo 4 razvojne stopnje, razvojni krog pa traja 2 leti.

Pršice so izredno majhni ektoparaziti, medicinsko najpomembnejši med njimi pa je človeški srbec (Sarcoptes scabiei), ki povzroča garje. Prenaša se s stikom okužene osebe, s posteljnino ali oblačili. Pršica se naseli na površini kože, kjer samica odlaga jajčeca v več milimetrov dolg rov. Iz njih se izležejo ličinke, ki se levijo v bubo in nato odrastejo v odraslo žival.

ŽUŽELKE

Naglavna uš (Pediculus humanus) povzroča poškodbe na koži, srbenje in splošne znake slabosti, utrujenosti in slabega počutja. Samica izleže 100-300 jajčec na lase, obleko in dlake- Uši so lahko prenašalci nekaterih za človeka patogenih mikroorganizmov.

Sramna uš (Phthirus pubis) je krajša in se naseli na osramju, vendar parazitira enako kot naglavna uš.

Bolhe so insekti brez kril z močnimi zadnjimi okončinami, s katerimi daleč skačejo. Hranijo se s krvjo toplokrvnih vretenčarjev. Lahko prenašajo nekatere patogene mikroorganizme, ki povzročajo kugo in tifus.

Objavljeno: 2. december 2020