Kloniranje za vsakdan

Za kloniranje smo verjetno že vsi slišali in zelo verjetno se vam zdi nekaj, kar je danes še neuresnljičljivo in daleč stran. Toda kloniranje ni nekaj novega, kar se dogaja v laboratorijih. To je nekaj, kar se dogaja v naravi že od nekdaj. V samem bistvu gre za pomnožitev dednine in razdelitev na dve enaki celici. Bolj znanstveno bi kloniranje lahko definirali kot postopek, pri katerem nastanejo genetsko enake celice ali organizmi iz ene same celice ali organizma. Kloniranje se dogaja s cepitvijo pri prokariontih (mednje spadajo npr. bakterije), z brstenjem pri glivah (evkariontski organizem) in nekaterih prokariontih ter z delitvijo celic ali mitozo pri evkariontih. Kloniranje se dogaja tudi z nespolnim razmnoževanjem, ko del rastline uporabimo za njeno razmnoževanje: čebulice, gomolji, cepiči, delitev rastlinskih korenin in podobno. Kloniranje je tudi razdelitev jajčeca pri živalih in ljudeh, zaradi česar nastanejo enojajčni dvojčki, trojčki,...

Rastline

Ko zaslišite besedo kloniranje pa je vaša prva asociacija povezana z nastankom živega bitja v laboratoriju. Pri tem gre za prenos jedra telesne celice v izpraznjeno jajčno celico pri živalih. Taka celica bi propadla, vendar jo s pomočjo električnega toka spodbudijo k razmnoževanju. Razmnožijo jo do določene stopnje, ko jo lahko uporabijo za vnos v maternico ali pa celice gojijo naprej za tkiva na za to prilagojenih gojiščih.

Ovce

Kloniranje, katerega namen je nov osebek, imenujemo reprodukcijsko kloniranje. Prvi primer takega kloniranja sesalca se je zgodi leta 1996, ko se je rodila ovca Dolly. Uporabili so celico mlečne žleze ovce, stare 6 let. Genetsko je bila tako ovca Dolly že ob spočetju stara 6 let in so se ji relativno zgodaj v življenju začele zdravstvene težave, ki so sicer značilne za starejše živali. Kar je zanimivo pri nastanku ovce Dolly je, da je ovca produkt 3 različnih ovc. Prvi so vzeli telesno celico iz mlečne žleze, drugi so vzeli jajčno celico in jo pripravili na vstavitev jedra iz telesne celice in tretji pa so to oplojeno jajčece vsadili v maternico.

Dvojčki

Po ovci so klonirali še mnogo drugih živali, med drugim tudi prašiča. Namen tega je bil, da bi jih lahko gensko spremenili tako, da bi proizvajali človeške beljakovine in bi s tem lahko presajali organe za človeka. Ne samo, da so taki poskusi zelo zahtevni, zatakne se tudi pri denarju. Samo kloniranje človeka je seveda prepovedano, delo z zarodki pa zelo omejeno.

Poleg reprodukcijskega kloniranja poznamo še terapevtsko kloniranje, katerega namen je proizvodnja embrionalnih matičnih celic. Matične celice so nespecializirane celice, ki imajo sposobnost pretvorbe v različne vrste celic v telesu. Pridobimo jih lahko ob rojstvu otroka iz popkovnične krvi ali pa kasneje pridobimo na primer iz mlečnega zoba. Zaenkrat se ljudje masovno ne odločajo za shranjevanje celic, zato bi bila tehnologija terapevtskega kloniranja zanimiva za bolnike, ki trpijo za boleznimi kot so sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen, srčne bolezni in podobno. Znanstveniki predvidevajo, da tak pristop ne bi izzval zavrnitvene reakcije, saj bi bile celice oziroma organ genetsko enak bolniku.

Glede na hitro tehnološko rast, ki smo ji priča v zadnjih nekaj desetletjih, lahko predvidevamo, da bomo o kloniranju še veliko slišali. Kljub mnogim prednostim pa ima tehnologija še mnogo pomanjkljivosti, ki jih bomo morali razrešiti, preden bomo lahko uporabili kloniranje kot del rutinskega zdravljenja.

Objavljeno: 13. november 2020